Bolečina na notranji strani podlata v predelu pete je značilna za plantarni fasciitis. Gre za vnetje tetive stopalnega loka na področju njenega prirastišča na petnico. Bolečina se pojavi neposredno v zadnjem delu podplata in je najhujša pri prvih jutranjih korakih ali po daljšem stanju.

Da lahko stopalni lok ohrani svojo naravno krivino, mu je v oporo tako imenovana plantarna aponevroza (plantarna fascija), katere narastišče se nahaja na notranjem delu petnice. Zaradi kroničnega vnetja se pri obremenitvah včasih začne na tem mestu tvoriti kostni izrastek, ki mu pravimo trn v peti. Trn v peti, ki ga vidimo na rentgenskem posnetku, ni pogoj za bolečino v peti, pač pa je posledica kroničnega vnetja in ni prisoten pri vseh bolnikih z bolečino v peti.

Ločimo trn na petnici v področju plantarne aponevroze in trn v narastišču Ahilove tetive.

Simptomi/znaki

Obseg zdravljenja je pri vnetju plantarne aponevroze odvisen od izraženosti težav. Tipični simptom je pojav bolečine v peti ob obremenitvi, v napredovalih stopnjah je bolečina pogostejša ali celo trajna. Značilne so jutranje bolečine, ki se po nekaj korakih in tekom dneva umirijo. Bolniki pogosto prve jutranje korake opravijo na zunanjem robu stopala. Narastišče tetive je praviloma zelo občutljivo na pritisk in dotik.

Simptomi: bolečine v področju petnice, ki se pojavijo odvisno od obremenitve, zjutraj, ob začetku treninga in po daljšem obdobju mirovanja.

Vzroki

Bolezen pogosto prizadene nadpovprečno fizično aktivne posameznike in športnike, zlasti tekače, ki vsakodnevno preobremenjujeno stopalo in posledično stopalni lok. Podoben učinek ima tudi prekomerna telesna teža. Stalna preobremenjenost sčasoma vodi do nastanka kalcinacij na področju narastišča plantarne fascije, ker želi telo to preobremenjeno področje fiziološko ojačati. Prizadene tudi starejše ljudi, saj se s staranjem zmanjša obseg maščevja pod petnico.

Vzroki/rizični faktorji: fizična preobremenitev, tek, prekomerna telesna teža, starost, neprimerna obutev.

Diagnoza

Osnova za natančno diagnozo je anamneza s podrobnim opisom simptomov in klinični pregled, pri katerem se stopalo temeljito pretipa. Da potrdimo domnevno diagnozo in določimo natančen obseg bolezni se poslužujemo različnih slikovnih preiskav. S pomočjo rentgenskega slikanja stopala stoje, pridobimo informacije o obliki, o morebitnih pozicijskih nepravilnostih in o potencialno nepravilnih obremenitvah petnice. Z ultrazvočnim pregledom lahko preverimo stanje Ahilove tetive in pripadajoče burse ter debelino plantarne fascije, kasneje na tak način spremljamo potek bolezni.

Konservativna terapija

Pri vnetju plantarne fascije je konservativna terapija že v kratkem času običajno relativno uspešna. Na voljo so različne oblike konservativne terapije, izbor katere individualno določimo glede na posamezni primer. Med te spadajo fizikalna terpaija, posebni vložki za obutev, protibolečinska in protivnetna zdravila ter tako imenovana terapija z udarnimi globinskimi valovi (Extracorporal shock wave therapy – ESWT).

Konservativna terapija: fizioterapija, raztezne vaje, ortopedski vložki, protibolečinska in protivnetna zdravila, udarni globinski valovi, kortizonske injekcije, primerna obutev.

Kirurško zdravljenje

Kirurške terapije se pri tej patologiji poslužujemo le v izjemnih primerih in kot zadnjo možnost. Pri operaciji kirurško razparamo plantarno fascijo in del muskulature stopala ter nato pazljivo odstranimo trn petnice. Ta poseg je redko potreben, saj do izboljšanja simptomov skoraj v vseh primerih vodijo zgoraj navedene oblike konservativnega zdravljenja.