Kot vezni sklep med golenjo in stopalom je gleženj izmed vseh sklepov, deležen največjih obremenitev. Že pri sami hoji sklep obremenjuje telesna teža, pri teku in skokih pa so obremenitve še nekajkrat višje.

Razlikujemo spodnji in zgornji skočni sklep (gleženj). Glavna funkcija slednjega, sestavljenega iz goleni, mečnice in skočnice, je pomik stopala navzgor (dorzifleksija) in navzdol (plantarna fleksija). Spodnji skočni sklep je funkcijsko tesno povezan z aktivnostjo zgornjega skočnega sklepa, omogoča pa premike pete in stopala navznoter (pronacija) in navzven (supnacija).

Najpogostejši vzrok za nenadne bolečine v gležnju so športne poškodbe (smučanje, nogomet, tenis). Zlasti zgornji skočni sklep je dovzeten za različne zvine in zlome, ki ne povzročajo zgolj močnih bolečin, temveč puščajo tudi številne posledice na zadnjem stopalu.

Osteohondralna lezija talusa (osteohondritis disekans)

Za osteohondralno lezijo talusa je značilno odmiranje kostnega tkiva pod sklepnim hrustancem. Ta nepravilnost pogosto vodi v odlom tega dela kosti. Posledično ugotavljamo bolečino, sklep se lahko zaskoči, čutimo preskoke. Dolgoročna posledica je dodatna poškodba hrustanca in kasneje obraba celotnega sklepa. Simptomi so neznačilne bolečine v sklepu, otekanje, sklepni izlivi ter sindromi utesnitve.

Vzroki nastanka osteohondralne lezije niso popolnoma razjasnjeni. Predpostavlja se, da na pojav bolezni vplivajo poškodbe, motnje prekrvljenosti kosti in dedni faktorji.



Obolenje delimo v 4 stadije:

  1. Stadij - poškodba hrustanca: prisotna je oteklina sklepnega hrustanca in njegove okolice
  2. Stadij – poškodba hrustanca in kosti: vidimo poškodovan sklepni hrustanec in zlom kosti pod sklepnim hrustancem
  3. Stadij – odstop poškodovanega hrustanca in priležne kosti: oboleli kostni fragment se odlepi iz svojega narastišča, vendar je sklepna površina še lahko intaktna
  4. Stadij – popolni odstop kostnega fragmenta: kost se skupaj s hrustancem premakne iz svoje prvotne pozicije in je lahko kot prosto telo prisotna v gležnju
Način zdravljenja je odvisen od stadija bolezni, od starosti in potreb pacienta. Glede na stadiji in obsežnost odmrle kosti se odločimo za odstranitev spremembe in osvežitev zdrave kosti (mikrofrakturiranje), ponovno pričvrstitev hrustanca in kosti z vijaki ali za presaditev kosti skupaj s hrustancem.


Degenerativne bolezni (obraba) zgornjega skočnega sklepa

Potencialni vzroki nastanka degenerativnih obolenj gležnja so z leti pogojena obraba sklepa, predhodni zlomi kosti, kronični poliartritis in deformacije stopala. Terapiji izbora pri takšnih obolenjih so ob konservativnem lajšanju bolečin, razbremenitev obrabljenega dela sklepa s poravnavo kosti na nivoju goleni ali petnice, zatrditev gležnja ali izjemoma vstavitev sklepne proteze.

Kirurško zdravljenje

Razbremenitev obrabljene sklepne površine (supramaleolarna osteotomija)
Če zgornji skočni sklep še ni v celoti obrabljen je možno s poravnavo kosti nad ali pod gležnjem, razbremeniti obrabljen del gležnja in bolj obremeniti še zdrav hrustanec v gležnju. S posegom lahko za več let bistveno zmanjšamo bolečine v gležnju in posledično odložimo operativni poseg zatrditve ali vstavitve umetne proteze.

Zatrditev sklepa (artrodeza)
Cilj zatrditve gležnja je odpraviti bolečine v gležnju, ki so posledica obrabe. Med posegom sklepne površine očistimo, jih približamo in fiksiramo s tremi vijaki. Po 6 tedenski imobilizaciji se sklepna površina preraste in sklep postane zatrjen. Kljub temu, da sklep zatrdimo funkcija stopala ni bistveno okrnjena, saj pomemben del funkcije gležnja prevzamejo sosednji sklepi ob gležnju. Pacient zato praviloma po takem posegu hodi normalno in ne šepa.

Vstavitev umetne proteze (artroplastika)
Po artrodezi gležnja, so sosednji sklepi ob gležnju dodatno obremenjeni, kar lahko dolgoročno privede do obrabe teh sklepov. V določenih okoliščinah se zato odločimo za vstavitev endoporteze (menjava zgornjega skočnega sklepa z umetno sklepno protezo), katere poglavitna prednost je ohranitev gibljivosti zgornjega skočnega sklepa.



Sklepna endoproteza je narejena iz visokokvalitetnih materialov – kovinske zlitine in polietilenskega vložka. Zaradi možnosti natančne implantacije, današnjim sklepnim endoprotezam pripisujemo dolgo vzdržljivost in trpežnost, kljub temu pa uspehi zdravljenja žal niso primerljivi s vstavitvijo endoproteze v koleno ali kolk.

Izbira vrste operativnega posega je zato odvisna od posameznega primera in se natančno doreče po pregledu v ordinaciji.