Posebna lastnost stopala je, da se na zelo majhnem prostoru nahajajo številne strukture: 26 kosti, 20 mišičnih skupin, dva ducata sklepov, žile in živci. Te strukture so med seboj tesno povezane in omogočajo stopalu normalno delovanje. Tako lahko že najmanjše spremembe povzročijo bolečine in omejeno gibljivost, kar je še posebej izrazito v klinični sliki Mortonovega nevrinoma.

Izraz Mortonov nevrinom opisuje bolečo zadebelitev interdigitalnega živca. Gre za majhen ganglion, ki ponavadi nastane med tretjim in četrtim prstom, zaradi utesnjenosti živcev. V primeru da je živec utesnjen dalj čas, se namreč na tem mestu razvije vozličasta zadebelitev, ki jo imenujemo nevrinom.

Simptomi in znaki

Mortonov nevrinom lahko povzroča hude pekoče ali zbadajoče bolečine v predelu prstov in srednjega stopala. Bolečina nastane akutno, zlasti po daljši hoji. Pri tem je lahko tako močna, da morajo pacienti čevlje sezuti, mirovati, ter stopalo masirati. Pojavijo se lahko tudi motnje zaznavanja, kot so otopelost, mravljinčenje in občutek kamna v čevlju.

Simptomi/znaki: Bolečina v prstih in srednjem stopalu, motnje zaznavanja. Bolečina popusti po mirovanju ali ko pacient sezuje čevlje.

Vzroki

Mortonov nevrinom po navadi nastane zaradi drugih deformacij stopala, kot so pes transversoplanus in haluks valgus. Pogostejši je pri ženskah. Intenzivni tekaški treningi, slabo oblazinjena obutev in trda podlaga lahko bolečino še poslabšajo.

Vzroki/dejavniki tveganja: druge deformacije in velika obremenitev stopala (več urno stanje ali intenzivni treningi).

Diagnoza

Pogosto opažamo, da zaradi napačne interpretacije simptomov, pacienti z Mortonovim nevrinomom sprva ne dobijo ustrezne terapije. Vzrok napačne diagnoze je posledica dolgega seznama možnih diagnoz bolečin v stopalu. Ob tem tudi natančne slikovne preiskave, kot je magnetna resonanca, pogosto ne pokažejo značilne slike.

Ker je postavitev diagnoze Mortonovega nevrinoma zahtevna, mora biti obravnava toliko bolj temeljita. Na ta način lahko z gotovostjo izključimo druga stanja, ki povzročajo bolečino v stopalu (npr. metatarzalgija, vnetje sklepov). Diagnostični proces se začne s podrobno anamnezo, kjer nam pacient težave natančno opiše in temeljitim kliničnim pregledom.

Za postavitev diagnoze si pomagamo tudi z ultrazvočno preiskavo in magnetno resonanco. S pomočjo teh dveh preiskav lahko natančno lokaliziramo živčni vozelj. Med kliničnim pregledom lahko pri pacientih ugotovimo tudi motnje senzibilitete, ki se nahajajo na bolezensko spremenjenem delu stopala (običajno na zunanji strani tretjega prsta in notranji strani četrtega prsta). Bolečino lahko izzovemo tudi z rahlim in previdnim pritiskom na sprednji del stopala. Lokalna anestezija (za diagnostične namene) nam lahko prav tako pomaga pri lokalizaciji živčnega vozla.

Diagnoza: anamneza, klinični pregled, rentgensko slikanje, ultrazvočna preiskava, magnetna resonanca.

Konservtivna terapija

Zdravljenje Mortonovega nevrinoma je lahko konservativno in operativno. Vedno najprej izčrpamo vse možne načine konservativnega zdravljenja, preden začnemo razmišljati o kirurškem posegu. V nekaterih primerih lahko ublažijo simptome z infiltracijo zdravila proti vnetju v oboleli predel, priporočljivi so vložki, ki nudijo podporo stopalnemu loku in masaže. Z operacijo odstranimo nevrinom in praviloma odpravimo simptome.

Konservativna terapija: Infiltracija kortikosteroida, vložki za čevlje s podporo stopalnega loka, masaže.

Kirurško zdravljenje

Operativni poseg zajema odstranitev živčnega vozliča.

Anestezija

Operacije sprednjega stopala se največkrat izvajajo s pomočjo lokalne anestezije. Pri tej tehniki se ciljno omamijo tisti živci stopala, ki so odgovorni za prenos bolečinskih dražljajev v neposredni bližini operativnega polja (neposredno pred operacijo prejmete v stopalo nekaj injekcij). V primeru, da take anestezije ne želite, obstaja možnost spinalne anestezije (injekcija v hrbet) ali splošne anestezije (med posegom spite).

Nadaljno zdravljenje

Splošni pooperativni ukrepi za hitro okrevanje so: mirovanje in hlajenje tri- do štirikrat na dan, za 10 minut. Mirovanje pomeni, da lahko pacienti v prvih 10 do 14 dneh po operaciji opravljajo le najnujnejša opravila. Stopalu je namreč potrebno po operaciji dati čas za celjenje in regeneracijo. Med sedenjem in ležanjem operirano nogo namestimo v dvignjen položaj.

Po posegu ostane motnja senzibilitete na operiranem mestu, kar pa ne vpliva na samo funkcijo stopala in na ravnotežje telesa.

Šport

Po posegu ne pričakujemo nobenih omejitev pri športnih aktivnostih.