Haluks valgus (lat. hallux valgus)

Haluks valgus (izkrivljeni nožni palec) je posledica deformacije stopalne kosti nožnega palca. Pri tem se palec postavi v izkrivljen položaj in pri bolnikih povzroča številne težave. Gre za najpogostejšo deformacijo sprednjega dela stopala. Pri zdravih osebah so prstne in stopalne kosti med seboj pravilno poravnane. Pri osebah s haluks valgusom pa pride do stranskega odmika prstne kosti na račun deformacije velikega sklepa palca.

Zaradi premika kosti palca postane stopalo spredaj širše, spusti se prečni stopalni lok. Hkrati se na notranji strani glavice prve stopalne kosti pojavi boleča izboklina imenovana bunion. V primeru, da se stanje pravočasno ne zdravi, se odmik veča in palec se lahko začne pomikati preko ali pod drugi prst stopala, kar deformacijo stopala še poslabša.

Simptomi in znaki

Nezdravljen haluks valgus lahko spremeni celotno biomehaniko stopala, kar vodi do drugih deformacij, kot so npr. krempljasti in kladivasti prsti ter metatarzalgija.

Zaradi nepravilne lege palca pride do prekomerne obremenitve v osnovnem sklepu in posledično do hitrejše obrabe. Ostali prsti stopala so potisnjeni iz svojega naravnega položaja, kar moti njihovo normalno delovanje. Z napredovanjem stanja postaja mobilnost palca vedno bolj omejena. V končni fazi sklep postane trd in negiben. Zaradi omejene gibljivosti pride do postopne preobremenitve ostalih prstov stopala ter do nastanka bolečine, otekline in otiščancev.

Pri izrazitejši deformaciji palca se lahko bunion vname. Vnetje je posledica drgnjenja med kožo buniona in notranjo stranjo čevlja. Na tej stopnji začnemo opažati težave tako pri športu, kot pri vsakodnevnih opravilih. Pojavi se bolečina, spremeni se vzorec hoje, izbira udobne obutve postane vse bolj težavna.

Glavni simptomi in znaki: boleča izboklina na notranji strani glavice prve stopalnice, rdečina, oteklina, otiščanci, vnetje, premik in preobremenitev ostalih prstov stopala, preobremenitev palca, zgodnja obraba sklepa palca, omejena gibljivost palca, sprememba hoje, slabše ravnotežje pri hoji.

Vzroki

Za nastanek haluks valgusa so odgovorni številni dejavniki. V večini primerov se deformacija pojavlja in deduje družinsko. Ozki in tesni čevlji nastanek deformacije samo še pospešijo. Tako bi lahko rekli, da je haluks valgus nastal kot posledica načina življenja v sodobni družbi. Pojavnost haluks valgusa in drugih deformacij stopal je namreč v državah, kjer osebe pogosteje hodijo bose ali v odprtih čevljih neprimerno nižja. Bosa hoja, posebne vaje za noge in vložki za čevlje, lahko zmanjšajo verjetnost za nastanek haluks valgusa. Dejavniki tveganja so sicer še spuščen in razširjen sprednji del stopala, prekomerna telesna teža, bolezni vezivnega tkiva ter revmatoidni artritis.

Možni vzroki in dejavniki tveganja: Genetska predispozicija, nepravilna obutev, spuščen in razširjen sprednji del stopala, prekomerna telesna teža, bolezni vezivnega tkiva, revmatoidni artritis.

Diagnoza

Značilen je pojav izbokline na notranji strani glavica prve stopalnice, rdečina, oteklina in otiščanci. S kliničnim pregledom ocenimo stanje celotnega stopala s poudarkom na: mobilnosti posameznih struktur, položaju palca, širini sprednjega stopala, občutljivosti na bolečino, vzorcu hoje in prisotnost drugih deformacij stopala.

Diagnoza: anamneza, klinični pregled, rentgensko slikanje.

Konservativna terapija

Deformacija nastane kot posledica kombinacije številnih bolezenskih procesov. Ker je teh kombinacij veliko se značilnosti haluks valgusa od pacienta do pacienta razlikujejo. Zaradi tega se tudi zdravljenje od primera do primera razlikuje in je prilagojeno potrebam posameznega stopala.

Našim pacientom nudimo različne konservativne pristope k zdravljenju, saj se na tak način skušamo izogniti operativnem posegu. V primerih zgodnje diagnoze in pravočasnem začetku zdravljenja, lahko s pomočjo konservativne terapije dosežemo izzvenetje simptomov ter upočasnimo napredovanje deformacije.

Obutev: Izjemno pomembna je izbira primerne obutve. Obutev mora prstom dati več prostora in nuditi stopalu udobje. Na ta način zmanjšamo bolečine, ki nastajajo med hojo. V ambulanti našim pacientom pokažemo na kaj morajo biti še posebej pozorni pri pravilni izbiri obutve in katera obutev je najprimernejša za vsakdan ter katera za športno aktivnost.

Stopalni vložki: Individualno prilagojeni vložki za čevlje in drugi ortopedski pripomočki lajšajo simptome in izboljšajo udobje med hojo.

Konservativna terapija: nasveti za izbiro primerne obutve, ortopedski pripomočki (vložki za čevlje)

Kirurško zdravljenje

Z zgoraj naštetimi konservativnimi metodami lahko omilimo simptome pri večini pacientov, prav tako z njimi tudi pozitivno vplivamo na upočasnitev napredovanja deformacije. Kljub temu pa je vzročna terapija (zdravljenje, ki obravnava vzrok bolezni) možna le z operacijo, saj haluks valgusa ne moremo povrniti v prvotno stanje brez operativnega posega.

Kdaj in kako operirati?

Operiramo kadar konservativne metode ne zadostujejo. Najpomembnejše vodilo za operacijo je napredovala deformacija ali izrazite bolečine, v določenih okoliščinah pa tudi nesprejemljiv izgled stopala.
V literaturi je opisanih preko 100 različnih postopkov operacij, ki se med seboj ločijo v veliko detajlih. Ker je vsako stopalo drugačno in noben primer ni enak drugemu, tudi nimamo točno standardiziranega protokola za operacijo.

Pri nas glede na stopnjo deformacije haluks valgusa uporabljamo pri operativnih posegih dva različna etablirana protokola. Odločamo se predvsem glede na stopnjo intrametatarzalnega kota, ki nam definira okvaro haluksa in glede na pridružena obolenja stopala (deformacijo malih prstov na stopalu, prisotnost metatarzalgije).

Pri haluks valgusu pridejo v poštev naslednje operativne metode:

Lažja in zmerna oblika haluks valgusa – Poseg čez luknjice po metodi MICA

O lažji in zmerni obliki haluks valgusa govorimo takrat, ko je intermetatarsalni kot manjši od 16 stopinj. V teh primerih se praviloma odločimo za poseg skozi luknjice na koži, imenovan MICA (angl. Minimally invasive chevron Akin).

Gre za kirurško tehniko s katero s posebnim instrumentom, ki hkrati deluje kot brus in sveder skozi nekaj luknjic (običajno 3 do 5) izvedemo poravnavo palca. Pri tem postopku na dveh mestih poravnamo kost tako, da jo za nekaj milimetrov premaknemo v optimalnejši položaj. Sledi še poseben postopek povijanja stopala s katerim dodatno stabiliziramo prst.

Ob odpustu vam namestimo posebni začasni hodilni čevelj. Z njim lahko že isti dan hodite brez bergel na krajše razdalje. Po mini invazivnem operativnem posegu sta predvideni dve pooperativni kontroli. Prva 14 dni po posegu, ko naredimo redni prevez in preverimo, če rane pravilno celijo. Naslednja kontrola je 6 tednov po operaciji, takrat prevezo in začasni čevelj odstranimo. Po 6 tednih lahko začnete nogo normalno uporabljati, vendar stopalo največkrat še nekaj tednov boli in oteka.

Težja oblika haluks valgusa – SCARF in Akin osteotomija (klasična oz. odprta metoda)

Za težjo obliko haluks valgusa je značilno, da je intermetatarzalni kot večji od 16 stopinj. Pri takšnih oblikah praviloma izvedemo SCARF osteotomijo.

Pri odprtem postopku operacije haluks valgusa izvedemo v osnovi enak postopek kot pri mini invazivni metodi, le da poseg izvedemo »odprto« skozi nekaj centimetrov dolg rez. Bistvena razlika odprtega postopka v primerjavi z minimalno invazivnim je uporaba drugačnih kirurških orodij, kožni rez je daljši, nekoliko daljša je tudi rehabilitacija. Kljub temu je odprta metoda optimalen postopek zdravljenja za težje oblike deformacije palca, saj je praviloma sklep v takem primeru že nekoliko obrabljen in slabše gibljiv.

Odprta metoda omogoča, da sklep očistimo in sprostimo zarastline. Po operaciji na odprti način je kontrola v naši ustanovi predvidena 6 tednov po operativnem posegu. V vmesnem obdobju svetujemo kontrole pri izbranem zdravniku. Do kontrole pri nas uporabljate posebni začasni čevelj s katerim lahko še isti dan hodite brez bergel na krajše razdalje. 6 tednov po operaciji začasni čevelj odstranimo. Po odprtem postopku običajno noga na začetku nekoliko bolj boli, kot pri minimalno invazivnem postopku, in oteka še približno 3 mesece po posegu.

Anestezija

Operacije sprednjega stopala se največkrat izvajajo s pomočjo lokalne anestezije. Pri tej tehniki se ciljno omamijo tisti živci stopala, ki so odgovorni za prenos bolečinskih dražljajev v neposredni bližini palca (neposredno pred operacijo prejmete v okolico palca nekaj injekcij, da prst "zaspi"). V primeru, da take anestezije ne želite, obstaja možnost spinalne anestezije (injekcija v hrbet) ali splošne anestezije (med posegom spite).

Nadaljno zdravljenje

Splošni postoperativni ukrepi za hitro okrevanje so: mirovanje, elevacija noge in hlajenje (tri- do štirikrat na dan, za 10 minut). Mirovanje pomeni, da lahko pacienti v prvih 10 do 14 dneh po operaciji opravljajo le najnujnejša opravila in hodi zgolj na kratke razdalje. Stopalu je namreč potrebno po operaciji (operacija predstavlja poškodbo) dati čas za celjenje in regeneracijo. Med sedenjem in ležanjem operirana noga ne sme viseti, ampak jo je potrebno namestiti v dvignjen položaj.

Fizioterapija - nujna za hitro vrnitev v vsakdanje življenje

Fizioterapija je po operaciji zelo pomembna, saj omogoča vzpostavitev mišičnega ravnovesje in krepitev ter stabilizacijo stopala. Fizioterapija pacientom omogoča, da po približno osmih tednih dosežejo zdravo, varno in pravilno hojo.

Šport

Po uspešno opravljenem operativnem posegu ter ustrezni pooperativni oskrbi, ne pričakujemo omejitev v vsakdanjem življenju in športnih aktivnostih. Športno aktivne osebe lahko po določenem obdobju rehabilitacije (10 do 12 tednov), spet začnejo s treningi.