Hallux rigidus je obolenje povezano z obrabo metatarzofalangealnega sklepa palca (velikega sklepa ob palcu). Zaradi obrabe pride do bolečin in omejene gibljivosti, saj je hrustančna površina sklepa uničena. Gre za drugo najpogostejše obolenje na stopalu, takoj za haluks valgusom.

Simptomi in znaki

Zaradi bolečin prihaja do omejitev naravne gibljivosti stopala. Bolniki na stopalo stopajo pazljivo, težišče posledično prenašajo na zunanji rob stopala, kar lahko povzroča nastanek bolečih otiščancev. Nosilnost stopala se med hojo bistveno zmanjša, posledično postanejo daljši sprehodi brez počitka praktično nemogoči.

V predelu palca se pojavi oteklina, gibljivost sklepa je boleča in omejena. Metatarzofalangealni sklep palca je občutljiv in topel na dotik, lahko tudi pordel. V napredovalih stopnjah obolenja se pojavijo številne težave z obutvijo zaradi pomanjkanja prostora v čevlju.

Simptomi: bolečina, rdečina, občutljivost na dotik, boleče in omejeno gibanje palca, pomanjkanje prostora v čevlju, bolečine pri stopanju, boleči otiščanci na zunanjem robu stopala.

Vzroki

Razvoj haluks rigidusa in obrabe je dolgotrajen proces. Možni vzroki nastanka vključujejo predhodne poškodbe hrustanca, preobremenjenost, deformacijo stopala in metabolne motnje, kot je na primer protin oziroma putika. Pomembno vlogo ima tudi genetska predispozicija.

Vzroki/dejavniki tveganja: genetska predispozicija, predhodne poškodbe, preobremenjenost ali napačna obremenitev stopala, deformacije stopala, metabolne motnje.

Diagnoza

Osnova za natančno diagnozo je podroben klinični pregled stopala, pri katerem lahko opazimo oteklino, rdečino in občutljivost na področju metatarzofalangealnega sklepa palca, omejeno in bolečo gibljivost palca ter otiščance na zunanjem robu stopala. Med pregledom natančno ocenimo razsežnosti bolečine, vzorec gibanja stopala in omejitev gibljivosti metatarzofalangealnega sklepa. S pomočjo rentgenske slike določimo do kakšne mere je sklepna špranja zožena.

Diagnoza: anamneza in podroben klinični pregled, vključno z oceno bolečine, vzorca gibanja stopala in gibljivosti palca.

Konservativna terapija

Glede na stopnjo obolenja so na voljo različne možnosti in individualne strategije zdravljenja, ki jih prilagajamo glede na želje naših pacientov. V zgodnjih fazah poskušamo blažiti simptome s konservativnimi ukrepi.

Med konservativne ukrepe spadajo ortopedski vložki, protibolečinska ter protivnetna zdravila ter fizioterapija, ki je zlasti uspešna pri zgodnjih stopnjah obolenja. Izjemno pomembna je ustrezna izbira obutve – k lajšanju bolečin pripomorejo mehki čevlji z nizko peto in trdim podplatom. Na posvetu svoje paciente poučimo o pazljivi izbiri najprimernejše obutve za vsakodnevne in športne aktivnosti.

Konservativna terapija: izbira ustrezne obutve, fizioterapija, ortopedski vložki, protibolečinska in protivnetna zdravila.


Kirurško zdravljenje

O operaciji začnemo razmišljat, če s konservativno terapijo ne dosežemo zadovoljivega izboljšanja simptomov in je funkcija stopala motena do te mere, da negativno vpliva na kakovost življenja.

Način operativnega posega je odvisen od izhodiščne situacije. Odvisno od stopnje hallux rigidusa uporabljamo naslednje tri operativne tehnike: heilektomija, zatrditev sklepa (artrodeza) in vstavitev umetnega sklepa (interpozicijska artroplastika).

Lažja oblika haluks rigidusa - heilektomija

Kadar gre za lažjo obliko haluks rigidusa in je sklep palca minimalno poškodovan, izvedemo poseg imenovan heilektomija.

Kožni rez naredimo na hrbtni strani stopala, v višini osnovnega sklepa palca. Med operacijo previdno odstranimo vse kostne izrastke, ki štrlijo in pritiskajo na kožo. Na ta način izboljšamo gibljivost sklepa in uspešno preprečimo bolečino, ki nastopi med mehansko obremenitvijo. Tako omogočimo popolno gibanje palca, brez bolečin. Pacienti lahko nogo obremenijo še isti dan, ko je bila opravljena operacija. Šivi se praviloma odstranimo v ambulanti in sicer dva tedna po operativnem posegu.

Težka oblika haluks rigidusa – artrodeza osnovnega sklepa palca

Pri pacientih z napredovalo obliko artroze velikega sklepa nožnega palca, le tega ni možno več ohraniti. V teh primerih naredimo t.i. artrodezo (spojitev/zatrditev) sklepa.

S pomočjo artrodeze preprečimo gibljivost prizadetega sklepa. Sprva se lahko pojavi vtis, da na ta način povzročimo še bolj zavrto gibljivost sklepa oz. težjo invalidnost. Vendar pa velja prav nasprotno. Pri artrodezi osnovnega sklepa palca, fiksiramo sklep v položaju, ki kasneje pacientom omogoča nebolečo obremenitev stopala. Funkcionalnost stopala posledično, kljub zatrditvi, ostane zelo dobra.

Operativni poseg se začne s kožnim rezom na hrbtni strani stopala. Najprej iz sklepa odstranimo ves hrustanec. Nato palec postavimo v točno poravnan položaju in ga fiksiramo z dvema vijakoma. Posebni čevelj po operaciji omogoča obremenitev noge še isti dan. Čevelj je potrebno nositi šest tednov.

Težka oblika haluks rigidusa – umetni sklep – interpozicijska artroplastika

Alternativno možnost zatrditvi palca nudi postopek pri katerem med obrabljeni sklepni površini vstavimo posebno membrano iz umetnega materiala (poseg se zato imenuje interpozicijska artroplastika). Na tak način omogočimo, da sklep ostane tudi po tem ko smo ostranili uničene hrustančne površine dobro gibljiv. Pomanjkljivost takega posega je daljše otekanje prsta in bolečine, ki lahko vztrajajo do 6 mesecev.

Anestezija

Operacije sprednjega stopala se največkrat izvajajo s pomočjo lokalne anestezije. Pri tej tehniki se ciljno omamijo tisti živci stopala, ki so odgovorni za prenos bolečinskih dražljajev v neposredni bližini palca (neposredno pred operacijo prejmete v okolico palca nekaj injekcij, da prst "zaspi"). V primeru, da take anestezije ne želite, obstaja možnost spinalne anestezije (injekcija v hrbet) ali splošne anestezije (med posegom spite).

Nadaljno zdravljenje

Splošni postoperativni ukrepi za hitro okrevanje so: mirovanje, elevacija noge in hlajenje (tri- do štirikrat na dan, za 10 minut). Mirovanje pomeni, da lahko pacienti v prvih 10 do 14 dneh po operaciji opravljajo le najnujnejša opravila in hodi zgolj na kratke razdalje. Stopalu je namreč potrebno po operaciji (operacija predstavlja poškodbo) dati čas za celjenje in regeneracijo. Med sedenjem in ležanjem operirana noga ne sme viseti, ampak jo je potrebno namestiti v dvignjen položaj.

Fizioterapija – nujna za hitro vrnitev v vsakdanje življenje

Fizioterapija je po operaciji zelo pomembna, saj omogoča vzpostavitev mišičnega ravnovesje in krepitev ter stabilizacijo stopala. Fizioterapija pacientom omogoča, da po približno osmih tednih dosežejo zdravo, varno in pravilno hojo.

Šport

Po uspešno opravljenem operativnem posegu ter ustrezni pooperativni oskrbi, ne pričakujemo omejitev v vsakdanjem življenju in športnih aktivnostih. Športno aktivne osebe lahko po določenem obdobju rehabilitacije, spet začnejo s treningi.