Gleženj oziroma zgornji skočni sklep je zaradi svoje funkcije in oblike podvržen velikim obremenitvam. V neposredni bližini potekajo številne vezi in tetive, ki stabilizirajo sklep in skrbijo za pravilno funkcijo zadnjega stopala, stopalnega loka in prstov. Zaradi nenehne izpostavljenosti velikim obremenitvam je tveganje za poškodbo gležnja precejšne. Posledično se lahko pojavi bolečina ob obremenitvi in nestabilnost gležnja, kar se kaže s pogostimi oziroma ponavljajočimi zvini. Če gleženj zvijemo večkrat letno ali imamo občutek nesigurnosti pri hoji po neravnem terenu, govorimo o kronični nestabilnosti. Pri kronični nestabilnosti je gleženj potrebno stabilizirati s pravilnim konservativnim ali operativnim pristopom.

Simptomi in znaki

Zvini večkrat letno, pri hoji po neravnem terenu je gleženj nestabilen, kar se kaže z nesigurnim občutkom, pacient noge posledično ne upa v polni meri obremeniti. Doskoki in športne aktivnosti, kot so tek, nogomet, košarka in kontaktni športi, so oteženi. Športniki si pogosto pomagajo s stezniki in opornicami za gleženj, kar na dolgi rok stanje še poslabša.

Simptomi/znaki: nesigurnost pri hoji, občutek da se bo stopalo zvrnilo, številni zvini gležnja - večkrat letno, bolečina v gležnju.

Vzroki

Nestabilnost največkrat nastane kot posledica raztrganja dveh vezi, ki skrbita za zunanjo stabilnost gležnja. Gre za vezi, ki potekata iz mečnice na skočnico in iz mečnice na petnico. Če vezi sklepa več ne stabilizirata, se sklepna špranja preveč odpira in petnica se začne zvračati. Pomembno vlogo za stabilnost gležnja imajo tudi posebni senzorji v gležnju imenovani proprioreceptorji. Če ti ne delujejo pravilno, postane sklep nestabilen.

Vzroki: raztrganje vezi, nepravilno delovanje proprioreceptorjev

Diagnoza

Za postavitev diagnoze največkrat zadostuje pogovor s pacientom in pregled. Če želimo diagnozo dokončno potrditi, lahko napravimo posebno stresno slikanje gležnjev, ki pokaže ali se sklepna špranja preveč odpira. V nejasnih primerih pred operativnim posegom s kamero pogledamo v gleženj in ocenimo, če se sklep prekomerno odpira in ali so gleženjske vezi tako poškodovane, da ga ne fiksirajo več.

Diagnoza: anamneza, klinični pregled, stresno rentgensko slikanje, artroskopija

Konservativna terapija

Z vajami za stabilizacijo je mogoče izboljšati delovanje senzorjev (proprioreceptorjev) v gležnju. Posledično v prvi fazi zmeraj priporočamo fizioterapevtsko obravnavo s poudarkom na vadbi za stabilizacijo.

Konservativna terapija: fizioterapija, vaje za boljšo propriorecepcijo.

Kirurško zdravljenje

S posebno kirurško tehniko popravimo ali obnovimo raztrgani vezi na zunanji strani gležnja. Če ima pacient visok stopalni lok, običajno z dodatnim posegom na petnici, stopalo nekoliko spustimo, saj tako dosežemo večjo stabilnost celotnega stopala in zmanjšamo verjetnost, da bo prišlo do ponovne poškodbe vezi.

Nadaljna rehabilitacija

Operirani mora po posegu še vsaj 6 tednov stopalo razbremenjevati. Posledično priporočamo hojo z berglami in razgibavanje gležnja. V določenih primerih za nekaj tednov namestimo tudi mavec. Polna obremenitev in vrnitev k športu je mogoča po 5 mesecih.